Spremeni me (roman)
Založba Litera, Maribor 2008.

Peterica finalistov kresnika 2008, Delo, 23. maj 2009

Recenzija v Sodobnosti 03/2009

Klemen Brumec: seminar o romanu

Recenzija v Večeru, 21. julij 2008

Recenzija v Delu, 30. julij 2008

Oddaja Pisave RTV Slovenija 23. 12. 2008

Pogovor v Književnih listih, 25. februar 2009,

Intervjujček v Elle

Manca Košir v reviji Obrazi

Recenzija na Portalu besede

Odlomek iz osmega poglavja

Deseto poglavje

Nekaj osebnih odzivov:

"Najboljša fora: DisiDent, itak. Najboljša beseda: vikipedirati ;-)"

"... lucidno in vešče in ganljivo na mestih!"

"Čestitam od srca, svinjo dobra!"

"aja, otroci - všeč ta samoumevnost - da so pač tu, nekaj bistvenega v življenju staršev, a da se da nanje pomislit tudi z neko distanco. sem se tudi smejala."

"Izjemno knjigo si napisal, Andrej. Še par tednov po tem, ko sem jo prebrala, mi na misel hodijo podobe iz nje. Mogoče me bo celo malček spremenila?"

"pogrešam malo več erotike. seksa? konec je pa super."

"Meni je bil spica. Resda nima veliko skupnega z ostalimi slovenskimi (superdolgocasnimi) romani, ki sem jih zadnje case prebirala, ampak to mu je le v korist, ker sicer ce so tovrstni slovenski romani norma in postavljajo kriterije, potem, dragi moj, si oplel. Vseeno upam, da ni tako, in da ljudje berejo se kaj drugega kot slovensko literaturo in da jih rajca se kaj drugega kot en in isti dolgocasni bluz."

"Lahko bi te tožila za povzročene duševne bolečine, lahko bi tožila Lancome zaradi slabe in pekoče maskare. Srhljiv, žalosten in tako lep roman. Hvala."
 

Če želite podpisati ali poslati svoj odziv, se oglasite.

Z zadnje platnice:

Kaj se zgodi, ko človek, ki zna prodati vse, tudi iluzije, in je za to tudi nečloveško plačan, spozna, da ne more kupiti tistega, kar potrebuje – pa ne večnega življenja, ampak občutka, da dela prav? Vse se spremeni v trenutku, čeprav je svet okrog njega enak. Kako se bodo na spremembo odzvali njegovi bližnji, ki jih združuje edinole vera, da vedo, kako je prav? Razpad človeških bližin ne bi smel biti usoden, na svetu so še drugi ljudje, začenjanje na novo ni nič novega – vendar se zdi, da razpada kar svet sam, saj vsa socialna in vrednostna lepila popuščajo in nič več ni, kot se je zdelo, ko človek izstopi iz svoje ustaljene vloge v sistemu in preizkuša, če mu preostane še kakšna druga možnost. Seveda pa je s preteklostjo težko prekiniti, saj so ljudje, ki so ti bili nekoč blizu, še zmeraj blizu, čeprav so ostali enaki, ti pa si se spremenil. Blizu, a nedostopni. Družbena analiza, zakrinkana v ljubezensko zgodbo, ali obratno?

Novi roman Andreja Blatnika se dogaja v ne povsem določenem okolju naglih sprememb, ki se zdi globalno, a je v njem opaziti marsikaj zelo slovenskega, ne le motivov notranjega izdajalca in odsotnega očeta. Ko gredo stvari narobe in jih posameznik ne more spremeniti, mora vseeno narediti tisto, kar je prav, ali vsaj tisto, v kar verjame, da je prav. Roman, ki ga je treba prebrati več kot enkrat in premisliti še večkrat.

Zdenka Hribar